Multipleks v Kopru

Leto 2004
Lokacija Koper, Slovenija
Tipologija Multiplex kino
Merilo 13.200 m2
Status Diplomski projekt
Avtor Miha Volgemut

Pojav tipologije multipleksa je v veliki meri povezan z razvojem nove, napredne filmske tehnologije ter filmskim žanrom »visokoproračunskih filmov« (blockbusters). Ker se razvoj in izumljanje tehnologije še nista ustavila, pri čemer so filmski proračuni v Hollywoodu vsako leto višji, imamo opravka z razvijajočim družbenim pojavom in je zato multipleks še dokaj nova zvrst arhitekturnih nalog.

V zelo redkih primerih se arhitektura kot medij povzpne do tako močne sporočilnosti, da spremeni realnost, v katero je umeščena in tudi katere nosilec je. Tako program kot prostor, ki ju zavzema ta oblikovana tvarina, pridobita višjo vrednost. S tem se hedonizem spreminja v kulturo, kar je bilo tudi pomembno vodilo pri snovanju.

Obliko stavbe multipleksa so narekovale prostorske značilnosti tega območja. To območje je umeščeno med tri različna okolja (voda, industrija, historično mesto). Različni karakterji in ostri prehodi med njimi so antagonistični, zato je naloga novega urbanizma, najbolj pa novega objekta, ki je osrednji poudarek in karizma v novem prostoru, da uspešno poveže to prostorsko razklanost.

Novi objekt mora biti koncentrat najbolj karakterističnih lastnosti iz vseh treh okolij, mora pa biti tudi določene vrste razplet zgodbe treh protagonistov prostora. Vsebovati mora elemente vseh treh svetov, in to na več ravneh, od najbolj subtilnih do najbolj konkretnih.

Kot se je izkazalo, tudi izbor programa - kina - za združitev tega prostora ni bilo čisto naključje, saj je kino tudi v družbeni realnosti umeščen med industrijo in kulturo. To pomeni tako simbolno kot funkcionalno združitev, ki se nadaljuje tudi v komunikacijski in programski ureditvi celotnega urbanizma na tej parceli. Novi urbanizem odpira obrežje proti staremu delu mesta in njegovim uporabnikom, medtem ko veliki parkirni krogi prepletajo parkirišča s zelenimi površinami.

Stavba multipleksa je zasnovana kot vsota avtonomnih dvoranskih modulov pod skupno streho.

Naklon avditorija pod določenim kotom je standard sodobnih kino dvoran, zato sem pri oblikovanju dvoranskih modulov uporabil školjkasto obliko, ki reflektira ta aspekt funkcionalnosti dvoran.

Vsak avditorijski modul je samonosna jeklena konstrukcija

Ta projekt multipleksa upošteva tehnološko tranzicijo od stare projekcijske tehnologije v nov digitalni sistem prezentacije, kjer je organizacija in kompozicija prostora veliko bolj svobodna, tako da pozicije projektorskih kabin nimajo več funkcionalne pomembnosti. Stavba je razdeljena na pritlični in zgornji del. Pritličje je načrtovano za vzporadni program, medtem ko zgornja nadstropja vsebujejo devet kino dvoran.

Pri sestavljanju modulov v stavbno celoto me je vodila misel o organski in intuitivni kompoziciji, ki nevtralizira monotonost in megalomanskost potrošniške arhitekture, predvsem pa del dogajanja iz filmskih platen prenese na arhitekturo. Takšna arhitekturna kompozicija se nam kaže iz vsake strani opazovanja drugačna; njena zgodba se nadaljuje tudi v časovni razsežnosti, ko se transformira in razkriva vedno nove motive prav med našim gibanjem okoli nje.